Stroški razsvetljave

Pogovori o svetlobnem onesnaženju, analize kvalitete neba na raznih lokacijah, primeri dobre in slabe prakse, primeri preureditve javne razsvetljave in vse ostalo v zvezi s svetlobnim onesnaženjem.

Stroški razsvetljave

OdgovorNapisal/-a kwa dne 24. 3. 2010, 02:48

V Sloveniji imamo po podatkih iz leta 1991 2887 cerkva (vir: Wikipedia). Privzemimo konzervativno, da je od tega večina, 80%, osvetljenih.

0,80 * 2900 = 2320 osvetljenih cerkva

Cerkve osvetljujejo praktično brez izjeme po celo noč in denimo, da je povprečna dolžina noči okvirno 12 ur, pri čemer odštejemo mrak in zoro, torej imamo v povprečju nekje 9 ur dolgo noč.

Povprečna cerkev je osvetljena z dvema do tremi 400 W reflektorji, torej ima povprečna cerkev 1000 W razsvetljave.

Cena električne energije za nočno razsvetljavo je 0,1 €/kWh. Povprečen dan razsvetljave cerkva slovenske državljane stane:

1 kW * 9 h * 2320 * 0,1 €/kWh = 2088 €

V enem letu državljani tako za razsvetljavo cerkva porabimo:

365 * 2088 € = 762.000 €

Za razsvetljavo cerkva porabimo okvirno milijon € na leto!

Običajno so reflektorji nameščeni popolnoma nestrokovno in gre mimo fasade več kot 50 % svetlobe. Obenem so mnogo premočni in bi ob upoštevanju prilagodljivosti očesa na intenziteto svetlobe enak učinek na fasadi dosegli z manj kot 1/4 trenutne moči, ki pada na fasado.

Tako od trenutne porabe lahko odštejemo najprej polovico, ki gre mimo, nato pa še zmanjšamo rezultat na 1/3 tega:

762.000 € / 2 / 3 = 127.000 €

Tako iz milijona € pridemo na okvirno 100.000 €!

Če luči ugašamo med 11. in 6. uro zjutraj, ko teh sicer izjemno lepih kulturnih spomenikov, ne gleda nihče, dobimo porabo, ki je v povprečju še za 7/9 manjša, torej:

2/9 * 127.000 € = 28.000 €

Namesto milijona € bi tako lahko porabili za enak dosežen učinek (da vidimo razsvetljene cerkve) z:

30.000 € / 762.000 € = 0.037

torej s 3,7 % trenutnih stroškov in porabe električne energije, torej za isti učinek 96 % prihranek!

TO JE REALNI KOMPROMIS ESTETIKE NA ENI STRANI TER VARČNOSTI IN RACIONALNOSTI NA DRUGI

1000.000 € :arrow: 30.000 €

Vsako leto torej lahko prihranimo MILIJON EVROV!

Kot dokaz je Društvo Temno nebo Slovenije enega od predhodno nepravilno in neprimerno razsvetljenih objektov na območju Mestne občine Ljubljana saniralo in v praksi dokazalo, da vse navedbe zgoraj držijo.

Koliko stane sanacija? Skupaj z montiranjem in delom nekje med 1000 in 2000 € na objekt. Takšna oprema potem traja realno gledano nekje 15 let. Torej nas bo zamenjava stala:

2000 € * 2320 = 4.640.000 €

v 15 letih pa bomo na ta račun privarčevali:

15 * 0.96 * 762.000 € = 11.000.000 €

Privarčevana razlika v življenjski dobi je 7.000.000 €! Pri čemer bomo bistveno zmanjšali še vpliv teh objektov na svetlobno onesnaženje, na zmanjševanje biodiverzitete (predvsem trenutno zelo ogroženih nočnih vrst metuljev, netopirjev in nekaterih ptic), na zmanjševanje rakavih obolenj in drugih z nočno razsvetljavo povezanih bolezenskih težav itd. Pri tem bomo v ozračje zaradi manjše porabe spustili analogno porabi energije, 96% manj CO2 in ostalih škodljivih plinov ter snovi, ki nastanejo pri proizvodnji električne energije.

Predlagam, da se za razsvetljevanje strogo uporabljajo luči z nizko temperaturo, pod 2300 K, saj takšne luči daleč najmanj onesnažujejo okolje (strogo modra svetloba povzroči 16x več svetlobnega onesnaženja kot strogo rdeča!). Temu se skupaj z energetsko učinkovitostjo sijalk (~ 130 lum/W) najbolje približajo visokotlačne natrijeve sijalke.

Prihranek podobnega reda velikosti bi dosegli tudi s sanacijo ostale razsvetljave fasad in ostalih kulturnih spomenikov, trgov in podobnih objektov, ki sami po sebi sicer nočne razsvetljave razen zaradi estetskih učinkov ne potrebujejo.

Neto prihranek, ki je dvakrat večji od vložka, je vse prej kot zanemarljiv. Tudi, če takšen prihranek dosežemo z najemom kredita, se več kot izplača. Obenem pa doseže mnoge, mnoge pozitivne učinke na zdravje ljudi in okolje ter daje na konstruktiven način izjemno pozitiven vzor.

Lep pozdrav,
Matic Smrekar
Zalog, Ljubljana
8X30, 11X80
Nikon D40
Uporabniški avatar
kwa
Moderator
 
Prispevkov: 213
Pridružen: 22. 12. 2007, 22:39
Kraj: Ljubljana

Re: Stroški razsvetljave

OdgovorNapisal/-a kwa dne 24. 3. 2010, 03:41

Še fotografski material, ki dokazuje trenutno nepotrebno potrošnjo in onesnaževanje, ki ga nepravilna razsvetljava povzroča.
Priponke
DSC_4870.JPG
V oblačnih nočeh lahko na observatoriju Zaplana opazujemo projekcijo cerkvenih zvonikov na nebo. Ob uporabi pravilne razsvetljave in ob ugašanju med 23. uro zvečer in 6. zjutraj, takšnih prizorov ne bi bilo. Razliko v žarjenju neba med svetlim in senco povzročajo zgolj cerkve v neposredni okolici observatorija! Foto: Matic Smrekar
DSC_6849.JPG
Enak posnetek kot zgoraj, le da je nastal v jasni noči. Onesnaženje se bo po sanaciji zelo zelo zmanjšalo. Foto: Matic Smrekar
DSC_6957.JPG
Primer popolnoma nepravilno osvetljene cerkve, kjer gre mimo fasade 80 % svetlobe! Foto: Matic Smrekar
DSC_7000.JPG
Primer sanirane razsvetljave, kot jo je demonstriralo DTNS. Zdajšnja razsvetljava ima montirane 60 % bolj varčne reflektorje z zelo dobro usmerjenimi snopi svetlobe, ki končajo z več kot 95 % svetlobe na fasadi cerkve. Reflektorji bi bili za enak učinek sicer lahko še za 1/3 šibkejši, torej bi lahko v primerjavi z začetnim stanjem dosegli več kot 70% prihranek. Foto: Matic Smrekar
Bolid.jpg
Primer izjemnega posnetka, zelo svetlega meteorja. Opazovanje je potekalo na Treh kraljih na Pohorju v neposredni bližini cerkve, ki ni imela razsvetljave. To cerkev in ta dogodek imamo vsi v izjemno lepem spominu. Foto: Peter Atanackov in Simon Krulec.
Zalog, Ljubljana
8X30, 11X80
Nikon D40
Uporabniški avatar
kwa
Moderator
 
Prispevkov: 213
Pridružen: 22. 12. 2007, 22:39
Kraj: Ljubljana


Vrni se na Svetlobno onesnaženje

Kdo je prisoten

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 2 gostov

cron