Poleg simpozija, ki je potekal v popoldanskih urah, se je na Lastovu istočasno odvijal 2. Dark sky park, ki pa je nekoliko trpel zaradi neobičajno slabega vremena. Večji del tedna je bila, če že ni bilo povsem oblačno, visoka vlažnost, kar je ob zmernih vetrovih povzročalo nastajanje orografske oblačnosti/megle na vrhu otoka (na zgornjem heliodromu, 360 m nad morjem). Žal nikoli ni bilo res suhega zraka, ki je potreben za resnično odlične pogoje.
Prva uporabna noč je bila iz srede na četrtek (16/17. september). Delno jasno, a precej megleno je bilo kakšno uro in pol. Pihal je absolutno orkanski jugo, pa smo na zgornjem heliodromu vseeno postavili opremo. Kaj dosti se ni dalo opazovati, zato smo se usmerili na Jupitra. Hjao!! V Primoževi 20-cm Europi pri 200x ni bilo videti prav nobenega seeinga! Orkanski veter gor ali dol, tok je bil zaradi nekaj sto km poti nad morjem povsem laminaren, mi pa na prvi vzpetini. Glede na to, da je bil rob planeta absolutno miren, bi rekel da je bil seeing ~0.5'' (lahko da je bil tudi boljši, pod resolucijo teleskopa). Jupiter je kar bruhal z detajli, kot na najboljših webcam posnetkih! Postavili smo tudi G42 in Meadovo 14'' cev, a je v tem času Jupiter zlezel nižje in se je seeing znatno poslabšal. Obenem je tudi preveč treslo cev, da bi lahko posneli kaj uporabnega.
Je pa bilo zato bolje naslednjo noč. Spet na zgornjem heliodromu. Na zaćetku so spet nagajali oblaki, potem pa je preko nas med 22h in 03h šla zaplata nekoliko bolj suhega zraka. Nebo je bilo precej transparentno, čeprav je še vedno bilo videti nekaj lokalnih virov svetlobnega onesnaženja (predvsem Lastovo in Ubli, kjer celo noč nažiga trajekt z nepopisno količino razsvetljave), na severnem obzorju Korčula in manjša svetlobna kupola Splita, na vzhodu je bil zaznaven Dubrovnik, na jugu pa kar 130 km oddaljeni Vieste in 180 km oddaljeni Bari, v Italiji, čez celo Jadransko morje. Svetlobnega onesnaženja je seveda veliko manj kot kjerkoli pri nas, vseeno pa lokacija ni idealna naravna. SQM je to noč pokazal 21.65 magnitude na kvadratno ločno sekundo, kar je 0.2 bolje kot smo imeli na Pohorju in 0.3-0.4 bolje kot tipično na Zaplani. Poleg tega, da je bilo temneje, je bila velika razlika v tem, da je bila velika večina svetlobnega onesnaženja omejena na spodnjih 5 – 10° nad obzorjem, višje pa je bilo temno. Vsekakor precej boljše nebo, kot kjerkoli pri nas, pri res suhem zraku pa IMHO ima lokacija potencial za 21.8-21.9. V načrtu je zamenjava razsvetljave na otoku z ekološko, govor je tudi o podobnih premikih na Korčuli, kar bi še izboljšalo lokacijo.
Rimska cesta je seveda šla povsem do obzorja! Na jugu se je lepo videla odebelitev proti jedru Rimske ceste, ki je prepredena s številnimi zapleteno strukturiranimi temnimi meglicami. Lepo se je videl tudi šibkejši 'krak' Rimske ceste v Kačenoscu in Škorpijonu. Spekatkularno lepo se je videl tudi odsev Rimske ceste v morju, daleč pod heliodromom. Vzhodno od Rimske ceste, v Kozorogu, je nažigal Jupiter, ki je metal tudi jasne sence. Poleg Rimske ceste, se je čez nebo razpenal še en pas – zodiakalni pas. Kot kakih 10ˇ široko difuzno progo se ga je dalo slediti vse od Bika, pod Plejadami, naprej pod Ovnom in pod Pegazom, kjer je prešel v 25 x 35° velik in izrazit Gegenschein in potem naprej v Vodnar in Kozorog, kjer ga je presvetlil Jupiter. LM je seveda bil zelo soliden. Večina nas je jasno videla zvezdico magnitude 7.3 v glavi Zmaja, moj maksimalni LM pa je moral biti 7.6-7.7 (68 zvezd v IMO območju 6, kjer se tabela pri LM 7.50 konča pri 56 zvezdah).
Deep-sky objekti so seveda bili spektakularni. Priložnost sem izkoristil, da sem Maticu zaplenil njegov novi Astro-Physics 10.5x70 binokular. Optika je res zelo dobra, z visoko prepustnostjo – slika zelo svetla in zelo kontrastna. Severna Amerika je nažigala kot na sliki, pri Tančici lepo vidna oba kraka in osrednji trikotnik (pri NGC6992 je bilo slutiti vlaknasto strukturo), izrazita prašna proga v M31, strukturiran Heliks, meglica okoli Plejad kot na sliki, … sej že ne vem kaj vse sem pogledal, vse svetlejše deep-sky objekte. Opazoval sem tudi s svojim 11x70, a gre APjev znatno globlje, kakih 0.2 mag. Škoda, da nisem utegnil še z Andrejevim 25x100.
S 14'' nismo opazovali kaj dosti deep-sky, le M2 smo pogledali za preverjanje polar aligna. Večji del časa smo z njim snemali Jupitra. Seeing je bil precej slabši kot noč prej. Veter je spremenil smer in je pihal iz S, nekakšna burja. Ocenili smo ga na Pickering 8 v 14'', glede na migetanje roba planeta verjetno okoli ~1''. Žal smo zaradi lažnega alarma z meglo kake pol ure pred kulimacijo planeta, ko smo G42 in 14'' expresno pospravili imeli opremo ponovno usposobljeno šele znatno po kulminaciji, ko je planet že začel lezti navzdol. Kljub temu smo posneli nekaj filmov, posnetki pa še pridejo. Javor, Rok in Primož so tudi meteorobsali (meni je med v sem tem zneslo pol ure…). Ves čas je bila precej lepa aktivnost sporadikov, vsaj 30-40 na uro. Spakirali smo ob štirih zjutraj, ko nas je zajela megla… Seveda je bilo potem v Pasadurju, kjer smo stanovali, jasno.
Naslednjo noč se je ponovila pesem z orografskimi oblaki, zato smo šli na drug konec otoka. Najprej smo se imeli namen dobiti z Jurijem Staretom na spodnjem heliodromu, pol km J od Ublija, pa nam je uspelo sfaliti odcep na tistem makadamu in smo zabluzili do stare vojašnice, dober km naprej. Tam smo uleteli v še ene slovence, ki so postavljali opremo. Najprej smo v iskanju dobre lokacije dvignili zapornico in šli na območje stare vojašnice, kjer pa ni bilo dobrega mesta in smo se vrnili nazaj. Lokacija je bila lepo odprta proti jugu, na severu pa je hrib šel do ene 20 ° visoko. Transparenca je bila zaradi višje vlage slabša kot noč prej, SQM je šel do 21.55. Seeing je bil precej zanič, smo pa vseeno posneli tudi Uran, pri katerem so se v 14'' pri 450x jasno videle štiri lunice. Najboljši del noči je bil tik pred zoro, ko je na vzhodnem nebu nažigala svetla zodiakalna svetloba, ki je metala jasne sence.
Zadnja noč je bila delno jasna in ne posebej produktivna. Tokrat smo se dobili z Jurijem na spodnjem heliodromu, žal pa je bilo nebo precej slabše. Ubli je nažigal do 40° visoko, SQM pa je prišel do 21.45 (enako kot na Jezerskem vrhu na Pohorju). Seeing je bil spremenljiv, v 14'' smo opazovali Jupitrove lune, kjer pa se razen res izrazite rjasto rdeče barve Ia in seveda razlike v velikostih diskov ni videlo kakšnih posebnih detajlov. Po polnoči so se navlekli cirusi in zabave je bilo konec.
Do naslednjič.
V povzetku – Lastovo je zelo solidna lokacija, temnejša od česarkoli pri nas. Septembra je tam kot kaže vlažno, kar je ob ohlajajočem se ozračju in toplem morju verjetno pričakovano. Lokalna razsvetljava je popolnoma neprimerna, saj majhni kraji z nekaj do nekaj deset kandelabri povzročajo sicer relativno lokalno, a močno svetlobno onesnaženje. Problem je tudi trajekt, ki je sparkiran v Ubli celo noč in ima vklopljeno vso razsveltjavo. Vsi ti viri so znotraj 4 do 5 km od potencialnih opazovalnih lokacij. SQM 21.65 je zelo solidno nebo, verjamem pa, da v dobrih pogojih, verjetno spomladi, gre Lastovo vsaj do 21.8. Vseeno je vse svetlobno onesnaženje omejeno na majhne višine in je večina neba temnega. Seeing je spremenljiv, pri burji slab do soliden, pri jugu pa lahko izjemen.
Tako. Zdaj pa spet na naše 'temne' lokacije z SQM 21.2…
Lp,
Jure
